Zvočna preja ljubezni v tkanini odnosov v indoevropski, slovanski, keltsko-ilirski in staroslovenski dediščini
Slovanska in staroslovanska modrost koreninita tudi v staroselski indoevropski miselnosti in keltsko-ilirski ter venetski filozofiji življenja. V ljudski duhovni kulturi je prepleteno vse – tisočletja zemeljske evolucije, sledi različnih poselitev in odmevi revolucije zavesti. Medsebojno raznorodno oplajanje in raznovrstne kažipote nakazuje prav to zlivanje skozi čas in prostor, ki izpričuje tudi keltsko-ilirske blagoslove ljubezni in duha, starovedske miselne tvorbe in pronicljiva spoznanja o obstoju in načinih zdravljenja duha in telesa. Indoevropska, keltsko-ilirska in tudi venetska druidska učenost je prav tako odsev in odmev skupnih vodil filozofije življenja starega veka ali časa pred našim štetjem, ki s simboliko svetega drevesa, svetih kamnov, prve simbolne in zvočne pisave ali run, simboliko kroga, mnogoplastnosti zavesti in brezmejnih sposobnosti uma, nakazuje nekdanje načine potovanja v prebujeno kozmično zavest miru in sreče.
Mira Omerzel - Mirit – povezovalka modrosti različnih kultur (t. i. runner) in varuhinja (wisdom keeper) staroslovenskih duhovnih znanj – opisuje svoja izkustva in doživljanja starovedske transcendentalne meditacije, izkustvo jogijske levitacije ter bit kozmičnotelepatskih sposobnosti, imenovanih ahankara, ki se spuščajo skozi sproščeni um in razkrivajo izvorno modrost brez učenja, Absolut ali božansko tišino čiste in vsepovezane mnogodimenzionalne zavesti puruše – svetlobo zvoka. Popelje nas v tišino neslišnega zvoka, pa tudi v pritajene misli in imena resnice. Z lastnim prakticiranjem starovedskih tehnik samourejanja in uglaševanja nam razkriva moč zvoka ter svetlobno-zvočnih kod t. i. kozmične resonance. Življenjske preizkušnje so jo pri iskanju harmonije in zdravja popeljale najprej v jogijske tehnike, ajurvedsko in džotiš (astrološko) znanje in razumevanje kozmičnih ritmov na Zemlji, v vsakem bitju, življenjskem utripanju in ciklih. Džotiš nevidna preja kozmičnih neslišnih zvočnih niti in joga šepetanja ter ma(n) tranje neslišnega življenjskega toka je izjemno tenkočutno znanstveno razkrivanje zakonitosti bivanja.
Vedska modrost se je v budistični različici ohranila tudi med tibetanskimi mojstri zvoka, ki so to starodavno učenje izkustveno povezali s himalajskimi pojočimi skledami, ki kot veličastno živo ozvočeno bitje uglašujejo razglašeno in prinašajo potrebna sporočila o trenutku, ki ga živimo. Iz pršečih vodnih kapljic, ki se dvigujejo iz pojočih skled, je mogoče tudi prerokovati ali prebirati svojevrsten zvočni koledar. Tibetanci so ustvarili glasbila, s katerimi so lahko tudi okrepili in orkestrirali neslišne zvoke fizičnega telesa ter jih oplemenitili s svečeniškim grlenim alikvotnim petjem. Iz vedske besede doša izhaja tudi slovenska beseda duša, ki nam kot vodnica pomaga pri prepoznavanju »dogovorov in poslanstev duš«, kozmičnih ritmov v življenju, duhu in telesu ter omogoča dihanje zarodka v oceanu dovršenosti neštetih zvočnih oktav. Indoevropsko izročilo o agniju ali ognju preobrazbe in petih elementih Stvarjenja nas opominja na kozmično bitnost v telesih in celicah ter odkriva tehnike celične kirurgije.
Vedska modrost je morda med najbolj čislanimi tudi v sodobnosti in nam še zlasti v povezavi s keltsko-ilirskim duhovnim izročilom uspešno razkriva slovensko ljudsko kulturo in tudi bivanje tukaj in zdaj. Avtorica – ohranjevalka slovenske in slovanske duhovne dediščine ter meddimenzionalna povezovalka – je razgrnila večne duhovne resnice skozi zgodovino keltsko-ilirske svečeniške prakse, ki je pred našim štetjem podobno kot druge tradicije, usklajene z naravo, uporabljala moč zvoka. Pojasnila je vlogo trstenih piščali. Trstenke – glasbilo cvetoče železne dobe – so se kot pastirsko glasbilo obdržale na Slovenskem še po drugi svetovni vojni in nam pripovedujejo tisočletja dolgo zgodbo o rabi zvoka naših prednikov. Mirit se dotika svečeniškega oblikovanja svetih krajev in svetišč ter obredij, ki so nekdaj pomagala pri iskanju ravnovesja. Avtorica pronica v skrivnosti keltskega in venetskega zvočnega jezika (imenovanega ogham), v pojmovanje življenja in smrti, simbolike Bogov in Boginj ter duhov narave, v simboliko totemskih živali – vodnikov v skrivnostni svet duha in skrivnih moči. Slovenska ljudska kultura se zrcali tudi v venetskih koreninah in filozofiji življenja, ki pravzaprav izhaja iz istih miselnih korenin kot duhovnosti drugih velikih kultur (vedska, budistična, taoistična, egipčanska, majevska …) in tudi sodobnikom enako kot v preteklosti nakazuje pot v uglašenost in ravnovesje.
